We value your privacy

We use cookies to enhance your browsing experience, serve personalized ads or content, and analyze our traffic. By clicking "Accept All", you consent to our use of cookies.

Customize Consent Preferences

We use cookies to help you navigate efficiently and perform certain functions. You will find detailed information about all cookies under each consent category below.

The cookies that are categorized as "Necessary" are stored on your browser as they are essential for enabling the basic functionalities of the site. ... 

Always Active

Necessary cookies are required to enable the basic features of this site, such as providing secure log-in or adjusting your consent preferences. These cookies do not store any personally identifiable data.

No cookies to display.

Functional cookies help perform certain functionalities like sharing the content of the website on social media platforms, collecting feedback, and other third-party features.

No cookies to display.

Analytical cookies are used to understand how visitors interact with the website. These cookies help provide information on metrics such as the number of visitors, bounce rate, traffic source, etc.

No cookies to display.

Performance cookies are used to understand and analyze the key performance indexes of the website which helps in delivering a better user experience for the visitors.

No cookies to display.

Advertisement cookies are used to provide visitors with customized advertisements based on the pages you visited previously and to analyze the effectiveness of the ad campaigns.

No cookies to display.

image

Skozi objektiv do sebe

12/12/2024
by darjin01
Uncategorized
0
0 likes
V trenutkih, ko se negotovost prikrade v moje misli in se počutim, kot da nisem dovolj, sežem po svojem zvestem spremljevalcu – fotoaparatu. Ta majhna črna škatla je postala moja rešilna bilka, moj most do sveta, ki ga včasih ne znam videti s prostimi očmi. Skozi iskalo se svet spremeni. Nenadoma opazim drobne podrobnosti, ki so mi prej ušle – kapljico rose na listu, ki lovi jutranje sonce, razpoko v pločniku, iz katere poganja trmast regrat, odsev neba v luži. Fotoaparat me uči gledati drugače, videti lepoto tam, kjer je prej nisem opazila. Z vsakim pritiskom na sprožilec se učim. Učim se potrpežljivosti, ko čakam na pravi trenutek. Učim se vztrajnosti, ko poskušam ujeti popolno svetlobo. Učim se sprejemanja, ko stvari ne gredo po načrtu. In predvsem se učim, da je vsak pogled, vsak trenutek vreden pozornosti. Majhne podrobnosti so postale del mojega vsakdana. Zdaj vidim igro svetlobe in sence na steni, geometrijske vzorce v arhitekturi, skrite zgodbe v obrazih mimoidočih. Moj um nenehno komponira kadre, išče zanimive kote, razmišlja o tem, kako bi lahko ujel bistvo trenutka. Fotografija mi daje občutek smisla in pripadnosti. Ko gledam skozi objektiv, sem del nečesa večjega od sebe. Sem pripovedovalka zgodb, lovka trenutkov, […]
Read More
image

MORDA SE PA MORAM NAUČITI REČI: »ODJEBI!«

07/03/2023
by darjin01
PERSONAL, Uncategorized
0
4 likes
Nekateri moški si še vedno jemljejo pravico, da kvantajo in duhovičijo o ženskah. Morda je pa moja šola naučiti se takim ljudem reči preprosto: »Odjebi!« 
Read More
image

PA TOLIKO BI ŠE LAHKO DOŽIVELA

19/02/2023
by darjin01
GRAZIA, Uncategorized
0
1 likes
Si že kdaj razmišljala o tem kako se postarati in hkrati ne postati zares stara?  Nekega dne se pogledaš v ogledalo in se ti zalesketa nekaj sivega v laseh. In ko si nanašaš ličila, se čopič zatakne v gubico, ki je prej ni bilo. Opažati začneš spremembe, ki jih prej nisi, ker si bila preveč zaposlena, da bi jih opazila. Ženske smo, kar se tega tiče veliko bolj na udaru. On namreč s sivimi prameni postane žlahten. Žrebec. Šarmanten. Ženska pa le zanemarjena. Leta tečejo in vse se ukvarjamo s partnerji, kariero, življenjem, otroki. Skozi čas se spreminja tudi telo. Življenje zahteva svoj davek. Sklepi niso več tako prožni in elastični. Tista čokolada, ki si jo lahko nekoč med branjem svoje najljubše knjige pojedla sama, brez slabe vesti, ne da bi se ti kje poznalo, se je nenadoma začela obešati na boke in trebuh. Draga moja, izgovor “za svoja leta sem super” je žal malo zastarel. Proti gubam, vsaj po naravni poti, ne moreš veliko storiti. Zato jih nosi ponosno, ker ne nazadnje so zemljevid tvoje duše. Pragozd tvojih čustev in življenjskih bitk. Tvoja dejanska starost pa je v resnici stvar nastavitev v glavi. Ko pozabiš biti otrok v srcu, […]
Read More
image

Ne vidiš gore, če stojiš na njej

24/11/2022
by darjin01
GRAZIA, PERSONAL, Uncategorized
0
0 likes
Ljudje takšni smo. Ne pomislimo, da ima vsaka zgodba ozadje in da ima vsak človek preteklost. Pogledujemo izpod čela in si mislimo svoje. Zgražamo se nad tem, kako se nekdo oblači. Nad tem, ker se nekdo na ves glas smeji.
Read More
image

MOJI IDOLI ODHAJAJO

19/02/2021
by darjin01
PERSONAL, Uncategorized
0
2 likes
Moji idoli odhajajo. Počasi. Potiho. Sem mar zato stara, če tu sedim s kozarcem vina in v slušalkah s tistimi večnimi melodijami, ki spominjajo na poletne večere, ko smo se še brezskrbno zibali globoko v noč. Še vedno čutim z energijo nabiti zrak, ki je drhtel nad gnečo pregretih teles in se odbijal med zidobi Križank in se odbil proti oblakom in se razlil po mestu. Med ulice, do oken, ki so se se na stežaj odprta borila proti poletni vročini. Od asfalta mesta je puhtel vroč zrak, ki se je zažiral vanj ves dan. Pomešan z vonji. Bil je človek, ki je s koncerta odšel zadnji. Vsaj tako se je šalil. Ko so se kazalci že obrnili čez čarovniško uro, je ponavadi rekel, da naj se počasi odpravimo domov, ker ne zgleda, da gre on prvi. Njegovih pesmi ni zgolj za en večer… Njegovih pesmi je za večnos… Besed, ki so tako močne, da se človeku zapišejo v vsako molekulo. V vsak košček telesa. Če le dovoliš, da ti pride blizu, začutiš vso bolečino, strast, ljubezen… vso paleto občutij, ki jih premore vesolje. Malo je takih. Malo je poetov, ki znajo z malo besedami povedati vse. Kot sem nekoč […]
Read More
image

VSI SMO LAHKO MIHA

24/06/2020
by darjin01
Uncategorized
0
0 likes
Zanje morje ni zgolj oddih, kopanje in plaža. Zanje je morje pobeg pred zlorabami, udarci in revščino. Morje zanje predstavlja življenje, kakršno pripada vsakemu bitju na tem svetu. Življenje, ki ti postreže z normalno posteljo, večerjo in zajtrkom in nekom, ki te bo stisnil v objem, ko si potolčeš koleno med igro, in ne z udarcem.
Read More
image

BODIMO LJUDEM LJUDJE

09/12/2019
by darjin01
GRAZIA, Uncategorized
0
0 likes
Kolumna objavljenja v reviji GRAZIA, novembra 2018 Sedel je zraven mene na klopco avtobusne postaje. V ponošenih starih cunjah z vonjem po postanem. Dekle, ki je sedelo na drugi strani je po nekaj sekundah odšlo na avtobus številka dve. Ali pa se mi je tako samo zazdelo in se je le umaknila v svoj svet. “Mi zameriš, če sedim poleg tebe? “Veš, ljudje me včasih niti ne opazijo,” je nadaljeval. Ljudje ne marajo, da zraven njih sedi kup postanih cunj in odhajajo, pretvarjajoč se, da je ravno pripeljal njihov avtobus. Nato je z nasmehom dvignil polivinilasto vrečko polno oblačil, ki so že videla boljše čase: “Poglej, koliko novih stvari imam. Danes sem jih dobil.”
Read More
image

SIMFONIJA MEHURČKOV

17/09/2018
by darjin01
PERSONAL, Uncategorized
0
0 likes
o polno vseh občutkov in ljudi. Tako polno doživetij, da sem se včasih počutila, kot da sem imuna. Kot, da mi je plaz doživetij ohromil vsa čutila. Pa vendar, ko umirim misli in pustim, da tečejo s svojim tokom, slišim mehurčke. Tišino in mehurčke.
Read More
image

MILANO BREZ PREDSODKOV

11/09/2018
by darjin01
PERSONAL, TRAVEL, Uncategorized
0
0 likes
Ko človek sliši besedo Milano, skoraj praviloma pomisli na modo, expo, industrijo in nogomet. Pa vendar je mesto toliko več od tega. Pravzaprav je čudovit vikend pobeg v preteklost. V svet Verdija. Tja, kjer je nastal vsem znani kolač Panattone. V svet, nenazadnje, Da Vinchijeve šifre. Tudi če zmanjka časa za pohajkovanja po mestu in bi se izognil vrvežu in prometu mesta, je vonja starega centram, trga pred katedralo, prav tako prečaroben. S kavo in sladico v lastnih mislih lahko opazuješ mimoidoče. “Because we would not wear any clothes because it was so hot and the windows open and the swallows flying over the roofs of the houses and when it was dark afterward and you went to the window very small bats hunting over the houses and close down over the trees and we would drink capri and the door locked and it hot and only a sheet and the whole night and we would both love each other all night in the hot night in Milan. That was how it ought to be.”Ernest Hemingway “Retire me to my Milan, where every third thought shall be my grave.”William Shakespeare
Read More
image

Dnevnik razbojniške hčere 

11/01/2018
by darjin01
PERSONAL, Uncategorized
1
0 likes
Vedno sem bila ena tistih deklet, ki so skregane z modnimi trendi in je zanje boljše, da se jim ličila skrije, ker sicer iz sebe ustvarijo karikaturo. Ena tistih razbojniških hčera, ki so očijev ponos, ker znajo same zamenjati žarnico na avtomobilu. Namesto s punčkami sem se igrala z radijskimi sprejemniki, ki sem jih razstavila v prafaktorje in je potem, ko sem jih sestavila nazaj, vedno ostal kak vijak. Ampak, če zadeva deluje, je bil očitno nepomemben.  Dandanes je v moji torbici poleg parfuma, zvezkov, kupa svinčnikov, kindla in denarnice, se izvijač, vodna tehtnica in mini baterija. Na življenje imam sicer zelo nemodni pogled. Pač dekle s kmetije z dokaj (morda si pač samo domišljam) treznim in pragmatičnim pogledom na življenje, ki je znala sama popraviti svoj motor in voziti traktor. Ko vidim fračo, ki sedi na kavi in se ukvarja samo s tem, kako ji stoji njen novi oversized fluffy pulover, dvignem levo obrv in se mi dekle pravzaprav malo zasmili. In najraje bi se zaletela v zid, ko kakšna nafrfuljena damica svoje kosmato ščene začne po otročje nagovarjati v stilu: “Mišek pišek, pridi k mamici, da ti da piškotka.” Nezdravo se mi dvigne raven sladkorja v krvi in […]
Read More
image

Mehurčki, ki se dvigajo iz nekega izdiha…

18/09/2017
by darjin01
PERSONAL, Uncategorized
2
0 likes
Trinajst. Za menoj je trinajsti potop. Pa saj ne gre za številko, ali pač?! Ne, da se razumemo. Nisem vraževerna. Nikoli nisem bila. Ampak včasih, ko se vse nekako čudno poklopi, se pač človek vpraša, koliko je dejansko na stvari. Na teh nesrečnih, po krivem obtoženih številkah. In po trinajstem ždim v kotu svojih misli. Zvita v klopčič se malce smilim sama sebi. Ker je preveč misli. Prehud tornado. Preveč žubori… Ker mi je ravno na trinajst šlo vse narobe. Oz. vsaj tako se mi je zdelo. Poglej me. Sem človek, ki ne prizna, da potrebuje pomoč. Še takrat ne, ko je zares hudo. Navajena sem reševati svoje situacije. Navajena sem biti samostojna. To mi je bilo vcepljeno v DNK menda. Od tiste smrklje naprej, ki se je obnašala kot fant, in so ji sošolci za obleko metali gosenice, sem vedno dvignila glavo in šla naprej. Brez, da bi od koga pričakovala, da mi bo podal roko, da se lažje poberem. In zato je v moji glavi taka zmešnjava. Vrtiljak dogajanj, vlakec smrti vseh možnih čustev. Novi Darji je po svoje všeč, da si drzne priznati, da potrebuje pomoč, tista mala deklica v fantovskih hlačah pa besni in vpije name […]
Read More
image

In tu sem… z malce otožnim pogledom sanjarim

21/08/2017
by darjin01
PERSONAL, Uncategorized
2
0 likes
In tu sem… Mešanih občutkov, medtem, ko na konici jezika še vedno ostaja okus po soli in poletnih počitnicah. Tu sem z rahlim nemirom, za katerega krivdo skušam prišiti mlaju in pomanjkanju spanja. Nekje v meni se nabira čuden nemir, ki mu v resnici, če sem popolnoma iskrena, ne poznam čisto pravega razloga. Je krivo nekaj kar sem izgovorila ali napisala. Je krivo nekaj, česar morda nisem izrekla ali napisala. Je kriva nenadna prizemljitev v službi ali dejstvo, da je spet poletje drvelo mimo, kot dih. In sem spet izpustila večino poletnih večerov v mestu. Tu sem… V svojih mislih. V svojih analizah vsakega trenutka, ki se mi je zdel vreden zapisa v spomin. Tu sem… V nekih otožnih blodnjah izgubljenke. Tu sem besna sama nase, ker venomer ponavljam iste napake, ki me zlepa ne izučijo. Tu sem. Razočarana nad perfekcionistko v meni, ki je znova komplicirala, iskala vzorce, postavljala zidove okrog sebe in ne dovolila, da trenutki preprosto vzplamtijo, zagorijo in izdihnejo.  In tu sem… Veselim se vsega, kar prihaja. Gneče, ko bom spet na sekunde planirala svoj urnik. Veselim se nove sezone fotografiranje. Novih dogodivščin na radiu. Veselim se vsega, kar prihaja, hkrati pa pogrešam vse, kar je […]
Read More
CONTACT

    Your name (required)

    Your e-mail (required)

    Subject

    Your message

    Comments