Deževalo je tisti dan. Nalivalo. Kot bi še nebo jokalo. Kot bi še mrak in noč hotela postati bolj temna od teme. Temen petek je bil za glasbo. Na kolenih mi je ležala debela biografija Leonarda Cohena. Z njegovo značilno ponižno pozo na prvi strani. Nikoli ni prišla na vrsto, da jo preberem. In po svoje me je strah odpreti prvo stran. Strah me je, da mi bodo solze znova zalile oči. O Leonardu je težko pisati nepristransko. Tisti, ki je bil vsaj na enem od njegovih koncertov ve. Si med tisočimi dušami. Pa vendar sam. Čutiš ga… Dovoliš mu, da te odpelje med svoje grešne stihe. Dvorana postane njegova spalnica. In ravno toliko pusti odprte zavese, da se skozi špranjo med zavesami zlije nekaj svetlobe. S svojim bogatim glasom, ki je kot rdeče vino, s svojimi stihi, s svojo glasbo, se ljubi s tebom. Perverzno in brez zadržkov. Leonard pooseblja vse tisto, česar si ne upaš priznati na glas. Tak je. Brutalno iskren. Zapelje te v svoj svet. Zardevaš ob njegovih stihih, ker je razkril točno tisto skrito fantazijo, ki je ne bi nikomur priznal. Zardevaš, ker je segel s svojimi besedami v tvojo dušo in potegnil iz nje vse, […] Read More
Ta zapis je moj globok poklon gospodu, ki je toliko let zapeljeval množice. Bil je tako blizu poslušalcu, a hkrati tako odmaknjenem od sveta, da je deloval skoraj nezemeljsko s svojo skrivnostno pojavnostjo. Kot da bi za elegantno obleko, pod temnim klobukom skrival vse temne skrivnosti svojega srca Moj poklon gospodu, ki je s svojimi koncerti ustvarjal vzdušje mešanih občutkov. Nekaj veličastnega in nadčloveškega, da si se v nekem trenutku zbal za usodo svoje duše, saj se je zdelo, da te z vsakim stihom vleče globlje. V nek kult posvečen poetu Leonardu Cohenu. In si nihal med vprašanjem, če gre v njegovih verzih za molitev bogu ali hudiču. Njegovi koncerti so bili tako intimni, da si se bal globoko vdihniti, ker se je zdelo, da bo vsak nepotreben šum prekinil organsko povezanost vseh prisotnih. Tako intimni, da te je v nekem trenutku oblival sram, ker si se počutil, da te je nekdo ravnokar zalotil, kako se ljubiš z njegovimi besedami, razgaljen do bistva, v posvečenem templju. Njegov glas, prepleten z leti prepovedanih strasti, hedonizma, se je toplo zlival po telesu, kot kozarec rdečega vina popitega v intimi poletne noči. Medtem, ko veter kodra zavese sobe obsijane samo s sojem sveč. In, ko je opisoval, skoraj […] Read More
2 comments