Orkester je čarobna tvorba. Kot ogromen organizem, sestavljen iz drobnih nevidnih nitk. Tisti, ki ste pogledali film Avatar, boste vedeli o čem govorim. O tistem drevesu, na katerega se povežejo vsa bitja planeta. Z drobnimi nitkami. In se začutijo.      Dirigent je drevo. Nekdo, ki razporedi energijo med maso instrumentov in ljudi. Nekdo, ki vzame kričanje violinam in ga preda čelom. Nekdo, ki ljubezen iz strun viol pošlje pihalom ali odvzame bes trobentam in ga položi na opne bobnov… Orkester je nekaj tako čudovitega, da se včasih težko ubesedi. Že, ko sem bila majhna, sem sanjala o tem, da bi nekoč bila del takega sestava. In ko sem hodila na operne in baletne predstave, so me ob prvih zvokih uverture, oblile solze. Zvok orkestra se mi je zdel tako čaroben, mogočen in lep, da vse te lepote duša preprosto ni prenesla…   In kasneje, ko sem že bila članica orkestra, se mi je še vedno zgodilo, da so me sredi igranja oblile solze. Da me je dušilo od vsega lepega. Od lepote glasbe, drhtenja strun pod prsti ali vibriranja lesenega ljubimca ob katerega sem se privijala. Tudi tokrat ni bilo nic drugače. Kljub temu, da sem v novo sezono […]
Read More