image

Tam, kjer sva nekoč sedela…

07/09/2017
by darjin01
Ne priznam, da prihaja jesen. Nočem še dati priložnosti vročim čajem z medom in debelim jaknam. Čeprav jo čutim. Plazi se že nekaj tednov, prav hinavsko izza mestnih vogalov pripiha v hladnem vetru, ki ti nehote naježi kožo. Čutim jo v zvokih, ki počasi izginjajo iz ulic mesta. Čutim jo v tem, da kotiček v katerem sva nekoč pila čaj in ga je čez poletje zamenjala skrinja s sladoledom, spet čaka na nekoga, ki si bo dlani grel na topli skodelici vročega planinskega čaja in se ob tem pritoževal, da v mestu tako redko dobiš dober čaj. Saj veš… Tisti kotiček v kavarni s pogledom na meni tako ljubo hišo, polno pravljic in domišljije in objemov in varnih misli. Vse to mi govori, da gre poletje h koncu. Ga lahko malce raztegnem? Samo za nekaj tednov? Vendarle je bil tako posebno in tako čarobno. Toliko mi je dalo. Tako zelo me je spremenilo.   Čutim, da prihaja jesen. V otožnosti, ki se mi je naselila v srce, medtem ko gledam, kako mi po šipi avtomobila drsijo dežne kaplje in meglijo pogled na rdečo luč. Čutim jo na koži, kjer so dežne kapljice postale neprijazne in hladne in več ne blažijo vročih misli, ki […]
Read More
image

Pride tak dan

23/08/2016
by darjin01
Pride tak dan. Melanholičen in z vonjem po jeseni. Dan, ki zveni, kot Joni Mitchel v svoji Both sides now. Morda je kriv september, ki prihaja. Ali pa prepolna glava ljudi in dogodkov. Prepolna vsega tistega, kar skozi dneve in ure tako uspešno pometemo nekam v pozabo. Dobro pometam, verjemi. Ko nekdo odide, si govorim, da sem pragmatična. Da je življenje pač tako. In da ljudje pridejo in odidejo. In da jih nihče ne more na silo držati blizu. Z leti ljudje okamenimo. Postanemo spomeniki svojemu življenju. In potem nekdo, nekega dne, reče: “V tebi ni pa nič romantike, kaj ne?” Ah, ko bi vedel, koliko jo je… bilo nekoč. Ko sem še verjela, da so ljudje v svojem bistvu pravzaprav dobri. Potem pa… Z vsakim letom in z vsakim desetljetjem manj. In nekega dne se zaveš, da ždiš v svojem temnem gozdu, zvit v klopčič se delaš neopaznega. Vidiš, zato ljubim temo. Ker v temi ni obsojajočih pogledov. Ni šepetanj in obsojanj. Ni pogledov, ki vrtajo v dušo in iščejo napake na drugih, medtem ko svojih ne priznajo. Ni popolnih teles na bleščečih naslovnicah. Tema je varna in topla. Glej… Pusti.. Pride pač tak dan. Melanholičen in siv, kljub vročini […]
Read More