STUDIO: CONVERSATION PIECES
Darja Štravs Tisu s svojim unikatnim fotografskim pogledom na ples in telo v gibanju beleži izmuzljiv medij plesa. Njene fotografije so več kot zgolj dokumentarni zapis trenutka. Darja lahko ujame tako samo formo plesa, kot njegovo vsebino, oz. vsebino posameznika pred svojim objektivom. Natančno obeležuje stanja, občutke in ustvarja kompozicije, ki presegajo medij, ki ga fotografira. Slike, ki jih ustvarja, balansirajo med pogledom od zunaj in od znotraj; trenutke, fragmente, ki jih ujame skozi njen objektiv postanejo sam svoj svet in celotna, neodvisna zgodba.
Delo z Darjo je vedno izjemno. Ima edinstevno sposobnost in poseben čut, da se v trenutku ko fotografira poenoti z dogajanjem pred svojim objektivom in postane integralni del dogodka. Kot fotografinja je izjemno subtilna in pazljiva, vedno točna in hitra. Njene fotografije pa me vedno znova presenetijo z natančno uporabo kontrastne svetlobe, vrhunskimi kompozicijami in tankočutnim beleženjem gibanja, stanj in emocij.
– Magdalena Reiter
Magdalena Reiter svojo novo predstavo poimenovala Delčki pogovora. Ne zanaša se na nobeno vnaprej določeno temo pogovora – bodisi med koreografom in plesalcem ali med plesalcem in občinstvom. Primarno se osredotoča na (ženska) telesa in njihove lastne monologe.
John Berger je nekoč dejal, da je način, na katerega gledamo neko umetnino, odvisen od vrste predpostavk: o lepoti, resnici, civilizaciji, oblikah, statusu in okusu. Glede na to se zdi tema sodobnega plesa še bolj neoprijemljiva, izmuzljiva, nerazumljiva, zlasti če se pri oblikovanju in prilagajanju telesa ne zanaša na opis, na domišljijski okvir, temveč na samo telo in njegove lastne možnosti interpretacij.
Zato je Magdalena Reiter svojo predstavo poimenovala Delčki pogovora. Ne zanaša se na nobeno vnaprej določeno temo pogovora – bodisi med koreografom in plesalcem ali med plesalcem in občinstvom. Primarno se osredotoča na (ženska) telesa in njihove lastne monologe. S telesom se ukvarja na laboratorijski način. Razpoke, ki se pojavljajo v procesih destrukcije, analize in redefiniranja telesa kot nepopolnega in nepričakovanega, nam ponudijo vpogled v kritiko tega, kako dojemamo žensko telo na odru, pa tudi samozaznavanja, samozavedanja in posledičnega vedenja.
Koreografija: Magdalena Reiter
Plesalke: Ana Vnučec, Dina Ekštajn, Martina Tomić, Ana Mrak, Ida Jolić, una Štalcar Furač
Dramaturgija: Vedrana Klepica
Kostumografija: Ana Savić Gecan
Glasba: Nenad Sinkauz in Alen Sinkauz
Scenografija: Andrej Rutar
Asistentka koreografije: Lada Petrovski Ternovšek
Oblikovanje luči: Marino Frankola
Read More
Read More
Read More
Read More
0 comments