Si že kdaj razmišljala o tem kako se postarati in hkrati ne postati zares stara? Nekega dne se pogledaš v ogledalo in se ti zalesketa nekaj sivega v laseh. In ko si nanašaš ličila, se čopič zatakne v gubico, ki je prej ni bilo. Opažati začneš spremembe, ki jih prej nisi, ker si bila preveč zaposlena, da bi jih opazila. Ženske smo, kar se tega tiče veliko bolj na udaru. On namreč s sivimi prameni postane žlahten. Žrebec. Šarmanten. Ženska pa le zanemarjena. Leta tečejo in vse se ukvarjamo s partnerji, kariero, življenjem, otroki. Skozi čas se spreminja tudi telo. Življenje zahteva svoj davek. Sklepi niso več tako prožni in elastični. Tista čokolada, ki si jo lahko nekoč med branjem svoje najljubše knjige pojedla sama, brez slabe vesti, ne da bi se ti kje poznalo, se je nenadoma začela obešati na boke in trebuh. Draga moja, izgovor “za svoja leta sem super” je žal malo zastarel. Proti gubam, vsaj po naravni poti, ne moreš veliko storiti. Zato jih nosi ponosno, ker ne nazadnje so zemljevid tvoje duše. Pragozd tvojih čustev in življenjskih bitk. Tvoja dejanska starost pa je v resnici stvar nastavitev v glavi. Ko pozabiš biti otrok v srcu, […] Read More
Zgodba, ki ti jo bom povedala bi lahko bila moja, tvoja, njena. Ker imamo ljudje vedno znova bolestno željo po pametovanju in vtikanju v druga življenja. Read More
Včasih se zgodi, da me lahko že čisto običajen pogled za dober dan spravi v solze. Ker začnem čutiti. Vse tisto, kar se dogaja na odru, se nenadoma zapiše v moj DNK in v vse pore telesa. Kot parfum, le bolj trdovratno. Read More
Ignoranca ponavadi boli bolj, kot udarci in grobosti. Ignoranca človeku odvzame tisto, kar najbolj potrebujemo: dostojanstvo in občutek, da obstajamo. Read More
Kako se lahko človek zaljubi v osebo, ki je nikoli v življenju ni srečal? In so edine informacija fotografije na socialnih omrežjih? Šteje za prah več kot polovico mojih let. Leta me posluša v radijskem etru. In me nato poiskal na Facebooku. V njegovi glavi je zgodba sestavljena. Odločen je, da bom njegova in pika. Napisal je, da včasih prebedi vse noči, ker da ga moj glas pomirja. Ure in ure lahko presedi ob youtubeu in posluša moje stare pevske poskuse. Nato je zbral pogum. »Vse že vem,« je dejal. Preselila se bova nekam stran od ljudi, ker želim, da si samo moja. Ko bi ti šla v službo, bi ti jaz pripravil kosilo in obratno. Pohvalil bi te, kako je dobro. In nato bi se ljubila dneve in noči. Vse že vem. Tudi to, da bom nekoč kupil barko, ker imaš rada morje. In potem bi te za konec tedna odpeljal nekam daleč. Na Reko ali pa na. Veš, zdaj delam in bom kupil avto. Mercedesa. Ker je dober in varen avto. Z njim bom prišel pote in ti se boš zaljubila vame. Ker vse punce vedo, da je Mercedes res dober avto.« Moj argument, da nekako ne padam na […] Read More
Ljudje takšni smo. Ne pomislimo, da ima vsaka zgodba ozadje in da ima vsak človek preteklost. Pogledujemo izpod čela in si mislimo svoje. Zgražamo se nad tem, kako se nekdo oblači. Nad tem, ker se nekdo na ves glas smeji. Read More
Kaj pravzaprav označuje “čudnost”? Nenavadna oblačila in obutev? Drugačen način razmišljanja? Življenje izven splošno sprejetih družbenih norm? Ali vse to? Read More
MASOVNO POSILSTVO NA PLAŽI Končno dopust in na idealen sončen dan si našla popolno mesto v senci borovca. Vonj po v poletni vročini stopljeni smoli ti je zlezel v nos in med šumenje nežnih valov in umirjenih pomenjkov, vskoči le kak razigran smeh ali krik otroka. In frajer, ki prodaja sveže pečene grehe. To poleg omamnega vonja povzročajo le slabo vest, ker si si jih, po tvojem mnenju privoščila že preveč za eno poletje. Le kaj bi lahko skazilo popolno idilo plažnih užitkov? O, verjemi, da lahko. Prva kategorija so plažni DJ-ji. Na nabito polni plaži med goro ležalnikov, stolov, senčnikov, hladilnih skrinj in torb, kraljuje gromozanski zvočnik. Kot veličasten buda sredi vse te zmešnjave sedi trebušast ljubitelj piva, ki se je odločil, da bo »razvajal« vesoljno plažno publiko s svojim jagodnim izborom turbo sladkorčov. Na ves glas, seveda. Ker morda babica na skrajnem delu plaže nima dovolj naglas slušnega aparata. In seveda in ne bi želel, da bi bil kdo prikrajšan za glasbene užitke. Njim podobni so zalivski DJ-ji, ki iz svojih plovilc na hreščečih zvočnikih do onemoglosti spuščajo Despacito. Verjetno gre sicer za “kreativno” taktiko prisvajanja zaliva s turkizno vodo. Večina slej ko prej pobegne pred hrupom drugam. Druga kategorija so masterchefi, ki na plažo poleg vsega zgoraj naštetega prinesejo še prenosni žar. Vendarle ga lahko sredi popoldneva popade […] Read More
“Vidiš, tam kjer je tisto desno okno, tam je moj brlog. Tam živiva osamljeni jaz in moj medvedek,” mi je z nasmehom nekega toplega junijskega popoldneva pripovedoval moj najljubši pisatelj. Tisti večer je bilo njegovo okno temno. Pobegnil je nekam na sever. Pisat nov roman. “Nihče več ne piše pisem,” sem pomislila z nasmehom, medtem ko mi je v mislih prevale delal Šostakovičev valček. Sposodila sem si naslov enega njegovih romanov. Read More
Kolumna objavljenja v reviji GRAZIA, novembra 2018 Sedel je zraven mene na klopco avtobusne postaje. V ponošenih starih cunjah z vonjem po postanem. Dekle, ki je sedelo na drugi strani je po nekaj sekundah odšlo na avtobus številka dve. Ali pa se mi je tako samo zazdelo in se je le umaknila v svoj svet. “Mi zameriš, če sedim poleg tebe? “Veš, ljudje me včasih niti ne opazijo,” je nadaljeval. Ljudje ne marajo, da zraven njih sedi kup postanih cunj in odhajajo, pretvarjajoč se, da je ravno pripeljal njihov avtobus. Nato je z nasmehom dvignil polivinilasto vrečko polno oblačil, ki so že videla boljše čase: “Poglej, koliko novih stvari imam. Danes sem jih dobil.” Read More
Drage moje … Gotovo se vam je to že zgodilo. Ravno ste se pobrale po prejšnji neuspešni zvezi in začele živeti. Počele ste stvari, ki vas osrečujejo, zadovoljne same s seboj. Še prav prima se vam je zdelo, da ste izgubile nekaj kilogramov, zamenjale garderobo. Skratka, vaše življenje se je čudovito skockalo. In potem se je pojavil on. Počasi je stopal v vaše življenje. Najprej z nekaj sms-i, povabilom na kavo, večerom na koncertu, in preden ste se zavedale, vam je zlezel pod kožo. Spustile ste ga v svoje življenje in na koncu seveda v svojo posteljo. On je bil ves zagret. Še ve, ki ste navajene nenehnega dopisovanja s prijateljicami, ste komaj lovile njegov tempo. Trosil je komplimente, poznal vse čudovite citate iz knjig, sestavljal je verze. Ustvaril je pravljico iz vajinih življenj. Ob večerih sta se stiskala pod puhasto odejo, si grela stopala po dolgih večernih sprehodih. In za piko na i, da je dokazal, kako je res popoln, je z vami gledal najbolj cmerave romantične filme. Brez pritoževanja. Všeč je bil vašim prijateljicam, všeč je bil vaši mami, celo oči ni imel pripomb. Čudovita zgodba, ki bi se lahko končala z: „In živela sta srečno do konca […] Read More
Sem ena tistih, ki ne marajo objemanja. Objem se mi zdi namreč eno bolj intimnih dejanj v življenju. Objem je trenutek, ko podrem vse zidove in človeka spustim svoj osebni prostor. Dovolim, da začuti mojo energijo in s tem mojo ranljivost. In hkrati dovolim, da nekaj njegove energije ostane v meni. Objem je nekaj podobnega, kot če bi dva kamenjčka trčila drug v drugega. Na videz se ne bi nobenemu od kamnov nič poznalo, ampak, če bi ju pogledal pod mikroskopom, bi pa verjetno opazil, da je na vsakem od njiju ostala sled drugega in da sta malce pa vendarle spremenjena. Zato je objem tak poseg vame. Objem je trenutek, ko podrem vse zidove in človeka spustim svoj osebni prostor. So ljudje, ki jim instinktivno dovolim blizu. In si želim njihovih objemov. Ker oddajajo nekaj neotipljivo blagega. Nekaj tako prijetnega, da si želim odnesti sled tega s seboj. Želim si oditi po svoji poti malce sprememnjena od bližine tega nekoga. Ljudje se objemamo na različne načine. Objemi s trepljanjem po ramenih delujejo neiskreno in utesnjujoče. Takose običajno objemajo politiki. In potem objstajajo objemi samo z ramenskim obročem. To so tisti, ki bi jih preprosto prepovedala. Nasilni. Narejeni in neiskreni. In ko me kdo […] Read More
2 comments