Ko se dnevi krajšajo in zrak napolni vonj po cimetu in kuhanem vinu in svet se začne pripravljati na praznike. Za mnoge je to čas veselja, smeha in druženja z najdražjimi. Za nekatere med nami, ki se znajdejo v tišini lastnih misli, pa je praznični čas le opomnik na osamljenost in praznino, ki jo prinašajo.
Raziskave kažejo, da 89% odraslih doživlja stres med prazniki. Finančne skrbi, pogrešanje bližnjih in pričakovani družinski konflikti lahko zasenčijo praznično vzdušje. A kaj, ko je največji stres prav občutek, da nimaš nikogar, s komer bi delil te trenutke. In ko gledam skozi okna in opazujem lučke, ki svetijo v toplih domovih drugih ljudi, se sprašujem, kje je moj prostor v tej zgodbi.
Pomembno vedeti, da nismo sami. Tudi, če svet izgleda še tako hladen in siv, je vedno nekje nekdo, ki bo ponudil roko. Čeprav, saj vsi vemo, prositi za pomoč je vedno najtežje. Priznati, da ne vidimo izhoda ali pa preprosto, da nas vonj po praznikih, cingljanje z radijskih sprejemnikov in topli klepeti v domovih drugih spravljajo v stisko. Življenje žal ni zgodba osladnih televizijskih filmov, ampak mnogokrat kruta realnost hladne zime. Ljudi, ki nimajo nikogar in ljudi, ki nimajo ničesar. Tu stopino na vrsto mi, ki lahko pogrešimo nekaj skodelic kave ali darilo, ki bo nekomu zgolj nabiralo prah. December je poln dobrodelnosti, ki bo našla pot v prave domove. In ena od teh tradicij je tudi 28 ur dobrodelnosti na Radiu 1. Res ni potrebno veliko. Samo SMS z vsebino Pomagam 5 ali Pomagam10 na 1919
Pa da ne bom pisala samo o otožnosti in osamljenosti. Nekaj božičnih zanimivih običajev: Na Novi Zelandiji družine praznujejo božič s piknikom na prostem.
Na Norveškem na božični večer skrijejo vse metle v hiši, da bi preprečili čarovnicam in zlobnim duhovom, da bi jih ukradli in se z njimi vozili po božičnem nebu.
Na Japonskem je postalo izjemno priljubljeno, da družine za božično večerjo jedo ocvrtega piščanca iz verige KFC.
V mestu Gävle na Švedskem vsako leto postavijo ogromno slamnato kozo, imenovano Gävle Goat. Ta koza je visoka več kot 12 metrov, široka 7 metrov in tehta 3,6 tone. Postavijo jo na prvo adventno nedeljo in stoji do novega leta.
V Caracasu, glavnem mestu Venezuele, se ljudje na božično mašo odpravijo kar na rolerjih. Nekatere ulice celo zaprejo za promet, da lahko verniki varno rolkajo do cerkve.
V Ukrajini božična drevesca krasijo z okraski v obliki pajkovih mrež. Ta tradicija izvira iz legende o revni ženski, ki si ni mogla privoščiti okraskov. Zjutraj se je zbudila in našla drevo prekrito s pajčevinami, ki so se lesketale v sončni svetlobi.
Na Češkem pa imajo neporočena dekleta zanimivo tradicijo. Na božični večer vržejo čevelj čez ramo proti vratom. Če čevelj pristane s konico proti vratom, se bo dekle v prihajajočem letu poročilo.
Prazniki so lahko čas refleksije in osebne rasti. In čeprav morda zdaj čutimo osamljenost, nas prihodnost lahko preseneti z novimi prijateljstvi in izkušnjami.
Tako kot snežinke padajo na tla in ustvarjajo čudovito belo odejo, tako tudi naše izkušnje – dobre in slabe – sestavljajo zgodbo našega življenja.
0 comments